Adoptirimi thaj proklamirini kotar o Generalno parlamenti e Unijakere nacije e rezolucijaja 217 A(III), ko 10 decemvri 1948 berš, ano Generalno parlamenti.
Soske o mothovipe e bijande dignitetesko thaj jekhipasko si bithemale čačipa e sa dženengere ke manušengiri familija si fundamenti e tromalipasko, čačipaskoro thaj e sansareskoro ko sumnal.
Soske o bipaćape thaj o bidikhipe e čačipaskoro e manušesko legari sine ko varvarsko džaiba so ladžarela sine i gnd e manušipeskoro, thaj sose o kheripe e sumnalesko kaj so e manušeskiri struktura ka dživdini tromalipe ko vakeribe thaj religija thaj ka oven tromane kotar o daripa thaj o čororipa si proklamirimo sar emučo ideali sakone manušeske.
Soske si barikano o čačipe e manušesko te oven preventirime kotar o čačipnalo sistemi te na bi ovela o manuš phaldino t ebuninipe kontra i tiranija thaj i exploatacija.
Soske si trubutno te inicirinipe o progresi e dostengoro relacijengoro maškaro nacije.
Soske o nacije e Unijakere nacijengoro ko Dokumenti palem zorjakeri plo učipe ko fundamentalno čačipe e manušesko, ko digniteti thaj molipe e manušeskere personakoro thaj jekhipe maškaro rom thaj romni thaj soske dingje lafi te inicirin o amalikano progresi thaj te šušjakeren o šartija bašo dživdipa ko pobaro tromalipe.
Soske e raštrakere džene dena lafi kaj ka kheren kolaboracija e Unijakere nacijencar te bi rezervirinen o fundamentalno mothovipe thaj praktika e manušikane čačipaske thaj fundamentalno tromalipe.
Soske o fundamentalno aljovipe akale čačipaskoro thaj tromalipasko si embaro barikanipe bašo pherdo realiziripe akale obligacijakoro.
Akana, odoleske,
O Generalno parlamenti,
Proklamirini akaja Univerzalno Deklaracija bašo čačipa e manušeskoro sar jekhanutno amalikano standardi so valjani te resaren sa o manuša thaj sa o nacije koleja so sakona korkorutno thaj sakova orgni e amalipaskoro dikhindoj akaja Deklaracija, ka mangel sikljoibaja thaj edukacijaja te anel bašo mothoviba akale čačipaskoro thaj tromalipe thaj kerindoj e nacionalno thaj maškarenacionalnengo mere te ovel sigurno lengoro fundamentalno thaj paćavutno mothovipe thaj šunipe sar maškaro nacije ko korkorune raštrake džene, adžaar thaj maškaro nacije ko okola teritorije so si teli lengiri direkcija.
Sa e manušikane strukture bijandžona tromane thaj jekhutne ko digniteti thaj čapipa. Von si baxtarde em barvale gndaja thaj godžaja thaj trubun jekh avereja te kherjakeren ko vodži pralipaja.
O sa čačipa thaj tromalipa programirime ko akava Dokumenti preperena sakone dženeske bizo razlika ko dhikhiba ki rasa, farba e mortikako, o pol i čhib, i religija, thaj o politikano ja aver gndalipe, o nacionalno ja amalikano iklipe, i situacija e barvalipaski, o bijandipe ja bilo savo šarti.
Poodori, nane te kherelpe nisavi razlika ki baza e politikakiri, e čačipaskiri ja o maškarenacioalno satatusi e phuvjako ja e teritorijako kote so pherela nesavo manuš, bilo te ovel biatxinalo, telo phuriba, e biavtonomijako ja palem te arakipe ko bilo savo graničipe ko suvereniteti.
Sakone isile čačipa ko dživdipe thaj arakibasko ple personakoro.
Khonik na smiini te ovol ikerdo ko phanlipe ja teli exploatacija, phanlipe ja ko kinipe-bikinipe e phanlimacar ko sa o forme si phanle.
Khonik ni smiil te ovel teljardo ko pharipe ja ko dilini, thaj bimanušikano ja džungalo keripe ja penali.
Sakone isi čačipe kaj mangela te avel prindžardo sar čačikano subjekti.
Sarine si jekhutne anglal o krisi thaj isiolen čačipe, bizo savi bilo diskriminacija, jekhutne preventive ko krisi.
Sarinen isi čačipe ko nacionalno krisija efikasno te preventinen o phagiba o fundame čačipa so si mothode e statueja ja e kriseja.
Khonik ni smiil te ovel proizvolno astardo, phanlo, pa ni phaldimo.
Sakone isi pherdo jekhutno čačipe ko čačikano thaj pravdo krisalipe angle biatxinale thaj bišukar krisi so ka definirini bašo leskere čačipa thaj obligacije thaj bašo fundalipa ko sakova bango vakeribe kontra leste.
Khonik na smiini te ovel ikaldo ko proizvolno emipe ko privatno živdipe, familija, ko ćer ja akti, ni te kerel atako upralo o šukaripa thaj baripa. Sakone isiole čačipa bašo arakiba kotar o krisi prekal asavko emipe thaj atako.
Sakone isiole čačipe ko tromanipe e gndako, godžako thaj e religijako; akava čačipe phandena o emibiba e religijakoro ja e gnadlibaskoro thaj e manušeskoro tromaniasko korkore ja ko amalipe averencar, javno ja privatno te manifestirin pli religija ja gndalipeko drumo e ikloibaja, religijakere keribaja thaj kheribe e ritualengoro.
Sakone isi čačipe ko tromanipe e gndakoro thaj vakeribaskoro, so asterela thaj o čačipe te na ovel bisansarimo ki oli religija, sar thaj kako čačipe te rodol, te lel thaj te buvljakeri o informacije thaj o ideja bilo save bućencar thaj bizo dikhipe e granicengoro.
Sako, sar dženo e amalikanipasko, isile čačipe ko sosijalno siguripe thaj čačipe te realizirinen ekonomikane, amalikane thaj kulturakere čačipa trubutne bašo plo digniteti thaj bašo tromanutno progresi ple personakoro, pomožindoj e raštraja thaj i maškarenacionalna kolaboracija, a ko kauli e organizacija thaj e buća e sakona raštrakere.
Sakone isi čačipa ki ferije thaj rekreacija, čhivindoj odote e gndakoro graničipe bašo bučakoro vakti thaj palovakteskere počime ferije.
Sakone isi čačipe ko amalikano thaj maškarenacionalno sistemi kaj so o čačipe thaj o tromalipe sikavde ki akaja deklaracija šaj te oven realizirme za sar si.
Ni jekh rezolucija kotar akaja Deklaracija našti te interpretirinenpe sar čačipe bilo save raštrake, grupake ja dženeske so kerola bilo savi buti ja te kerel bilo savi buti ki linija po pheravipe e čačipasko thaj e tromanipasko so ikerdžona ki akaja Deklaracija.
|